Follow by Email

petek, 29. januar 2016

Teden Božje Besede 31. 1. - 7. 2. 2016

4. nedelja med letom (Lk 4,21-30)

Poslušamo ali beremo o pomembnih ljudeh, ki so morali morda že v mladosti zapustili domači kraj in oditi v svet, da so uspeli. Če bi ostali doma, ne bi nikoli dosegli tega, kar so. Podobno v zadnjem času pri nas mladim skoraj ne ostane drugega, kot da gredo od doma.
Podobno je doživljal Jezus. Odraščal je v Galileji, v Nazaretu, mestecu s kakimi 200 prebivalci.
V kraju so se vsi med seboj dobro poznali. Nekega dne pa je Jezus zapustil svoj kraj in je hodil po Galileji kot potujoči pridigar. Ni mogel več ostati doma. Njegov življenjski program je bil slediti svojemu notranjemu klicu in iti po poti, ki mu jo je določil Oče. Doma so slišali o njem čudne stvari. Za mnoge je bil še naprej pobič, ki je skupaj z drugimi dečki tekal po nazareških ulicah. Poznali
so ga kot mladeniča, ki se je doma pri očetu učil tesarske obrti. To je bilo v tistem času še kar donosno. Jezus je za nekaj mesecev izginil, kot bi poniknil. Potem se je ta izgubljeni sin vrnil, vendar obdan s svojimi učenci. V soboto je šel v sinagogo, prebral odlomek iz preroka Izaija in to razlagal. Najprej so bili vsi navdušeni nad njim. Ko pa so spoznali, da jim Jezus očita marsikaj, so se čutili osebno prizadete. Dokler je oznanjal drugod, se je še nekako dalo potrpeti, ko pa je nastopil
pred domačimi, ki so menili, da ga dobro poznajo, zanje ni bil več sprejemljiv. Izključili so ga iz
svoje rodovne skupnosti. Niso ga mogli razumeti. Ne more (tako so menili) kar vsak tesar postati prerok!
Jezus je že pri 12 letih povedal: »Jaz nisem tak, kot bi vidva (Jožef in Marija) rada, da bi bil. Pravico imam biti drugačen. « Podobno govorijo otroci staršem že od nekdaj, vendar večina staršev tega ne razume.
Tudi Jezus ni mogel računati na podporo svoje rodbine. Brez vere ni čudežev, zato tam ni mogel narediti več čudežev. Za čudež je potrebno zaupanje v Boga. Enako kot mora bolnik zaupati zdravniku. Jezus je Bog, vendar zaradi tega ne smemo zanikati njegove človeške narave.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
Od filozofskih vprašanj do duhovnih del usmiljenja. Dubito ergo sum – dvomim, torej sem je
menda stavek filozofa Descartesa, ki ga bolj poznamo po reklu Cogito ergo sum – mislim, torej sem. Oba vidika seveda močno nakazujeta človeško sposobnost, po kateri se razlikujemo od drugih bitij tega sveta. Dvom o nekem pojavu nas lahko vodi k iskanju rešitev, kar je nedvomno dobro. Obenem nas dvom lahko vodi v negotovost, nam povzroča nelagodje in nas morda nagiba k pesimizmu
ali celo nihilizmu. V takem občutju ni nič gotovega, nič resnično dobrega, nič stalnega, nič zunajzaznavnega, nič zunaj in nad našimi sposobnostmi dojemanja. Če česa ne znamo razložiti, dojeti, spraviti v okvir dojemljivega, dvom zanika resničnost le-tega, ali pa rečemo, da je to naključje, ki ga je (slučajno) dopustila narava … Tak pogled vodi v ujetost v negotovost oziroma »v vero le otipljivega«. Pavel pravi: Mnogim ljudem je namreč »to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno:
sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. /…/ Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo. Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in
plazilcev« (Rim 1,19-22) … in še česa drugega, bi lahko dodali.
Dvomljivcem prav svetovati je torej zelo široko področje. Pomeni tudi ljudem povedati razloge za svojo vero in gotovost (prim. 1 Pt 3,15), jim v (kakršnihkoli) dvomih pomagati (iskanje rešitev zahteva tudi napor, je delo, ni lenarjenje), da bodo odprti za najboljšo rešitev, upoštevajoč dejstvo: »Najboljša rešitev je najtežja.« Jezus je intelektualca in razumnika Nikodema od razumske logike popeljal k duhovni logiki (prim. Jn 3), ki ji je Nikodem tudi pritrdil, kar vidimo v dogodku Jezusovega križanja in pokopa (prim. Jn 19,39). Kako pomembno je dvomljivem prav svetovati.
Duh Boga, katerega ime je Usmiljenje, vedno deluje. Tudi po našem zgledu, drži, besedi in po molitvi.
župnik Jože

Oznanila

  • Ned 31. 1. • 4. nedelja med letom – nedelja Svetega pisma. Goduje sv. Janez Bosko. Jer 1,4-5.17-19; 1Kor 12,31-13,13; Lk 4,21-30. 
  • Pon 1. 2. • sv. Brigita Irska, opatinja. 2 Sam 15,13-14.30;16,5-13a; Mr 5,1-20. 
  • Tor 2. 2. • JEZUSOVO DAROVANJE, SVEČNICA. Mal 3,1-4; Heb 2,14-18; Lk 2,22-40.
  • Sre 3. 2. • sv. Blaž, škof in mučenec. 2 Sam 24,2.9-17; Mr 6,1-6. Čet 4. 2. • sv. Andrej Corsini, škof. 1 Kr 2,1-4.10-12; Mr 6,17-13. 
  • Pet 5. 2. • sv. Agata, devica in mučenka. Sir 47,2-11; Mr 6,14-29. 
  • Sob 6. 2. • sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci. 1 Kr 3,4-13; Mr 6,30-34. 
  • Ned 7. 2. • 5. nedelja med letom. Iz 6,1-2a.3-8; 1 Kor 15,1-11; Lk 5,1-11.

Iz življenja župnije

Grškokatoliško bogoslužje, foto JoPl
Foto: splet
V tednu ekumenske osmine smo v soboto, 23. 1., ob 18.30 imeli grkokatoliško liturgijo sv. Janeza Zlatoustega, ki jo je daroval škof Kekić.
V nedeljo, 24. 1., je ob 16. uri sveto mašo za lepo in dobro v Sloveniji daroval pomožni škof Šuštar.

Dogodki pred nami

OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob  8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in  domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
Ob nedeljah in četrtkih ob 19.00 lepo vabljeni v stolno župnišče na kateheze za odrasle in mladino, ki jih vodijo neokatehumeni.
  • V nedeljo, 31. 1., bo ob 15.30 molitvenaura po namenu molitev v skrinjici molitev in pred kipom fatimske Marije, nato sveta maša.
  • V torek, 2. 2., na praznik Jezusovega darovanja v templju – SVEČNICO bomo pri vseh mašah blagoslovili sveče, slovesno pa pri maši ob 9.00. Svečnica je tudi dan posvečenega življenja. Pred večerno mašo bodo redovnice in redovniki priromali v stolnico in imeli molitveno uro. Sveto mašo ob 18.30 bo ob somaševanju slovenskih škofov daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. 
  • V sredo, 3. 3., na god sv. Blaža, bomo pri vseh mašah prejeli BLAGOSLOV SVETEGA BLAŽA. Pri večerni maši, ki jo bo daroval škof Šuštar, bodo sodelovali tudi gluhi in naglušni, ki bodo priromali s svojim duhovnih voditeljem g. Edijem Strouhalom, ki bo mašo »prevajal« v znakovni jezik.
  • Na prvi četrtek, 4. 1., bo po večerni maši še molitvena ura pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Petek, 5. 1., je prvi v mesecu, ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA s posvetitvijo SRCU JEZUSOVEMU, nato bo sveta maša. 
  • Sobota je prva v mesecu. Ob 8.30 bo FATIMSKA POBOŽNOST s posvetitvijo Mariji, nato sveta maša, ki jo bo daroval škof Šuštar. Ob 18.30 bo sveta maša ob 10. obletnici smrti filozofa dr. Milana Komarja, daroval jo bo škof Jamnik. 
  • V nedeljo, 7. 2., bo ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM.

Misel tedna:

Papež Frančišek o delih usmiljenja v Poslanici za postni čas: »Božje usmiljenje spreminja naša srca
in nas usposablja, da ob tem, ko okušamo zvesto ljubezen, tudi mi postajamo usmiljeni. Božje usmiljenje vedno znova čudežno sije na naše življenje, nas navdihuje za ljubezen do bližnjega
in za to, da se posvečamo tistemu, čemur cerkveno izročilo pravi duhovna in telesna dela usmiljenja.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/26/ poslanica … 

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/
Sveto pismo, foto JoPl 

Ni komentarjev:

Objavite komentar