Teden Božje Besede 17. 1. - 23. 1. 2016

2. nedelja med letom (Jn 2,1-11)

Gostitelj povabi k sebi na svatbo. Svatba bo po judovski navadi trajala več dni. Toda nekateri kmalu opazijo, da bo zmanjkalo vina, če nekaj hitro ne ukrenejo. To bi bil tačas velik škandal za gostitelja. Javno bi mu očitali skopost. Vse mesto bi govorilo o tem in ga zasmehovalo.
Marija jemlje vse zelo zares. Vedno večja možnost je, da se razve, da primanjkuje vina. Marijo skrbi
dobro ime ženina, torej vse hiše. Marija Jezusu ne naroča, kaj naj naredi, ampak ga samo obvešča, kakšen je položaj:»Vina nimajo.« Rešitev za nastalo situacijo bo našel Jezus sam. Takojšnji Jezusov odgovor se nam zdi nevljuden, po drugi strani je značilen za komunikacijo mlajše generacije s starejšo. Marija veruje, da bo Jezus tudi tokrat pomagal, kot je že večkrat, čeprav se njegov odgovor: »Moja ura še ni prišla!« sliši bolj kot zavrnitev. V resnici pa že daje navodila služabnikom. Kot da bi bila Marija bolj seznanjena s tem, kaj ljudi najbolj tare. Jezusova ura, pravi, še ni prišla, ker Oče še ni poslal Svetega Duha. Marija prepusti Jezusu način, kako bo to storil, veruje pa, da bo zagotovo pomagal človeku v stiski.
Spremenitev vode v vino je neke vrste »predokus« tega, kar bo jedro Jezusovega delovanja. Videti je še nekoliko zadržan. Ne sledi slepo prošnjam svoje matere. Ona je povsem gotova, da Jezus nikoli ne bo pustil v stiski človeka, ki zaupa vanj. Kar Marija naroča služabnikom, velja tudi nam: »Kar vam poreče, storite!«
Jezus ne bo spregledal naših stisk, če ga povabimo k sebi. Marija zaupa Sinu, saj ima veliko lepih izkušenj. Tudi pri nas ne bo ravnal drugače. Ni jasno, ali so svatje Pri čudežu so sodelovali mnogi: najprej služabniki, ki so polnili vrče z vodo; Jezus, ki je dajal navodila. Pomembno vlogo je imela
Marija. Na njeno priprošnjo se je zgodil prvi čudež. Verovala je, da bo Jezus pomagal vsem, ki ga prosijo. Povabljeni smo, da sledimo Mariji v tem neomajnem zaupanju.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu! Telesna in duhovna bitja smo. V zadnjih številkah tedna Božje Besede smo se dotaknili telesnih del usmiljenja. Polje dela je veliko, pravzaprav nikoli ne bo zmanjkalo
priložnosti za dela vidne usmiljene ljubezni do bližnjega. Izgovore, ki jih ljudje navajamo kot »opravičilo« za svojo »kritično držo«, lahko z besedami papeža Frančiška odkrito imenujemo brezbrižnost. Med različnimi oblikami brezbrižnosti je na prvem mestu »brezbrižnost človeške družbe do Boga, iz katere izvira tudi brezbrižnost do bližnjega in do stvarstva«. To je ena od težkih posledic »lažnega humanizma in praktičnega materializma, pomešanima z relativistično in
humanistično miselnostjo«, poudari papež.

Usmiljenje in dobrota, foto: JoPl

Človek misli, da je ustvarjalec samega sebe, svojega življenja in družbe. Čuti se samozadosten, hoče nadomestiti Boga in ga celo imeti na dosegu roke; misli, da nikomur ničesar ne dolguje razen sebi, ter si domišlja, da ima samo pravice.
Ko se naš pogled od telesnih del usmiljenja obrača proti duhovnim delom usmiljenja, še bolj prihaja v ospredje »izigravanje« pojma pravica v sodobni družbi, češ: ljudje imajo pravico tako misliti, sami so dogovorni za svoje ravnanje, sami so si to nakopali …
Hkrati pa dobro vemo, da tako preprosto ne gre. Res smemo ostati le pri ugotavljanju problemov
in morda pri njihovi strokovni obdelavi, ki jih prikazujejo statistični podatki? Jezus lačne ne le prepozna, ampak jih nasiti (prim. Mt 14, 14; Mr 8,1-10); Zaheja (prim. Lk 19, 1sl.) ne le vidi na smokvi, ampak ga povabi v zgodbo odrešenja; grešnico ne le pogleda, ko bi jo drugi sicer kamenjali,
ampak ji v pogovoru nakaže pot odpuščanja in novega upanja; z voditeljem in intelektualcem Nikodemom (prim. Jn 3,1sl.) ne le »debatira «, pač pa mu pomaga, da odpre razum za umevanje duhovne logike, ki razumsko nadgrajuje in presega. Da, sestre in bratje, Jezus postavlja izziv naši veri in ravnanju: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu« (Jn 14,12).
Zato poglejmo danes še tako imenovana duhovna dela usmiljenja.

Katekizem katoliške Cerkve našteva sedem duhovnih del usmiljenja: 1. grešnike svariti; 2. nevedne učiti; 3. dvomljivcem prav svetovati; 4. žalostne tolažiti; 5. krivico voljno trpeti; 6. žaljivcem iz srca odpustiti; 7. za žive in mrtve Boga prositi.

Toliko za danes, da se nam misel srca začne odpirati.
župnik Jože

Iz življenja župnije

Na praznik Gospodovega razglašenja so nas med mašo ob 10.30 obiskali koledniki iz župnije Sostro, naši veroučenci pa so med večerno mašo pred oltar prinesli svoje darove, zbrane v adventni akciji.
V nedeljo, 10. januarja, je nadškof Zore petim bogoslovcem ljubljanske nadškofije podelil službo bralca, dvema pa službo mašnega pomočnika.

Novi lektorji in bogoslovci, foto: PetrM

V nedeljo popoldne so v stolnico priromali iz dekanije Šenčur skupaj z lepim številom članov gibanja Vera in luč.

Koledniki s Sostra, foto: Kerin

Oznanila

• Ned 17. 1. • 2. nedelja med letom, sv. Anton (Zvonko), puščavnik. Iz 62,1-5; 1 Kor 12,4-11; Jn 2,1-11.
• Pon 18. 1. • sv. Marjeta Ogrska, kneginja, dominikanka. Začetek ekumenske osmine. Slovesni začetek ob 18.30 bo vodil škof Jamnik.1 Sam 15,16-23; Mr 2,18-22.
• Tor 19. 1. • sv. Makarij Aleksandrijski, opat.1 Sam 16,1-13; Mr 2,23-28. 
• Sre 20. 1. • sv. Fabijan, papež in mučenec. 1 Sam 17,32-33.37.40-51; Mr 3,1-6.
• Čet 21. 1. • sv. Neža (Agnes), devica in mučenka. 1 Sam 18,6-9;19,1-7; mr 3,7-12. 
• Pet 22. 1. • sv. Vincenc (Vinko), diakon in mučenec.1 Sam 24,3-21; Mr 3,13-19.
• Sob 23. 1. • sv. Henrik Suzo, dominikanec, spominski dan zaroke Marije in Jožefa.2 Sam 1,1-4.11-12.19.23-27; Mr 3,20-21.
• Ned 24. 1. • 3. nedelja med letom, god sv.Frančiška Saleškega.Neh 8,2-4a.5-6.8-10; 1 Kor 12,12-30; Lk 1,1-4; 4,14-21.

V ponedeljek, 11. januarja, je imel župnijski pastoralni svet po večerni maši redno mesečno sejo. Župnik je članom predstavil ključarja naše stolnice: prelata Antona Marklja in g. Patra Marca, ki ju je imenoval nadškof. Napravili smo pregled slovesnosti odprtja svetih vrat in podali več predlogov za potek priprave in izvedbe slovesnosti v prihodnje. Pravočasno je potrebno vedeti, kdo koordinira celoten dogodek in potek slovesnosti. ŽPS je sprejel tudi sklep, da se poišče nove prostovoljce za dežuranje v naši stolnici.

Dogodki pred nami

Stolnica na Treh kraljev dan, foto: JoPl

Vsak delovni dan je ob 8.30 molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
V ponedeljek se začne ekumenska osmina za edinost kristjanov. Mašo ob začetku molitvene osmine ob 18.30 vodi škof Jamnik. V petek ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA, nato sveta maša.
V soboto ob 18.30 bo v sklopu ekumenske osmine arhierejska liturgija, ki jo bo vodil grkokatoliški škof msgr. Nikola Kekić, prepeval bo stolni zbor iz Križevčev na  Hrvaškem.
V nedeljo ob 15.30 bo URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM po molitvenih namenih iz skrinjice molitev, ob 16.00 pa bo v organizaciji Kariats sveta maša za lepo in dobro v Sloveniji, ki jo daruješ kof Šuštar, nato pa v galeriji Družina otvoritev razstave Umetniki za Karitas..

Misel tedna:

Janez Zlatousti, foto: splet

Papež Frančišek na nedeljo Jezusovega krsta o našem krstu: »Čudovita resničnost, da smo Božji
otroci, … prinaša s seboj odgovornost, da hodimo za Jezusom, pokornim služabnikom, in da upodobimo v sebi njegove vrline: krotkost, ponižnost, nežnost. To pa ni lahko, še posebej, ker
je okoli nas toliko nestrpnosti, ošabnosti, trdote. Toda z močjo, ki prihaja od Svetega Duha, je mogoče!«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/10/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
www.stolnica.com/