sobota, 5. junij 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 6. 6. 2021-13. 6. 2021

Kako se počutite, ko se zbudite? Ura za odhod v službo neusmiljeno teče. Omahujete, ali naj prej popijte kavo ali naj otroku, ki ga peljete v vrtec, poiščete kapo. Godrnjanje sozakonca, ki že stotič ponavlja, da vedno vse zakomplicirate, preslišite. Koga krivite, ko je vaše iskreno prizade­vanje prezrto ali ko ste nič hudega sluteč vpleteni v razmerja, zaradi katerih vam grozijo s tožbo? Odkar se je po zapeljevanju kače zalo­milo med Bogom, Adamom in Evo, le malokaj steče gladko. Razprava o tem, ali bi Adam in Eva lahko ravnala dru­gače, je brezpredmetna, ker nista stala v realnem času. Sta le podoba za sta­nje, ki je sledilo skrivnostnemu padcu nekje na začetku človeškega rodu. Neugotovljivo je, kakšne zunanje in no­tranje okoliščine so botrovale dvomu v Božjo dobroto, da je ponudba kače obveljala za bolj verodostojno.

Veliko bolj smiselno je izhajati iz tega, kar je in od tu naprej iskati rešitev. Berdjajev, ki ga večkrat nava­jam, ne govori o drugih, temveč pa­dlega človeka prepozna v sebi. Odkri­to pravi: »Človek je protislovno bitje. To je globlje v človeku kot navidezna odsotnost protislovij. V sebi opažam celo vrsto med seboj prepletenih pro­tislovij. Takšen je na primer spoj oho­losti in skromnosti. Bil sem izjemno sočuten, vendar sem naredil bore malo, da bi to sočutje tudi udejanil. V življenju sem vedno čutil delovanje iracionalnih sil. Nikoli nisem delo­val po premisleku, v mojih dejanjih je bilo preveč impulzivnega.« Če vsega tega pri sebi ne uvidim, sem farizej, zguba, ker oviram milost, ki bi reševala mojo protislovnost. Z zuna­njimi uspehi notranji podrtiji ne bom kos. Sv. Pavel predlaga, naj se tako kot on oklenem vstalega Kristusa.

Milan Knep

PRAZNIK IN ČEŠENJE SRCA JEZUSOVEGA

Praznik Srca Jezusovega je praznik Božje ljubezni. Ta doseže svoj višek potem, ko Bog daruje ljudem svojega edinca, ki je ljubil svet »s človeškim srcem«. Človeško srce je privzel kot orodje neskončne ljubezni.

Pravo češenje Jezusovega Srca tako nima nič opraviti s kakšno sentimentalno čustvenostjo. Sve­to pismo velikokrat govori o srcu, ki ima širši in globji pomen ka­kor v vsakdanji govorici: zajema vso človekovo notranjost, poleg čustev tudi misli in namene, od­ločitve, spomine in načrte. Srce je tisto najglobje v človeku, najbolj skrito jedro našega bitja, središče in vrh naše osebnosti. S pojmom srca Sveto pismo zaobjame celo­tnega človeka in njegovo notranjo vrednost: njegovo duhovno veliči­no ali bedo.

Evangeliji nam predstavijo člove­ško srce kot intimno prizorišče nenehnega boja med dobrim in zlom, med lučjo in temo, iskreno­stjo in lažjo. V srcu se rojevajo do­bre in plemenite misli, iz srca pa prihajajo tudi največje hudobije in zločini. Zato se človekova resnič­na veljava meri po tem, kaj je v nje­govem srcu. Božje oko se namreč ne zaustavlja pri zunanjostih, saj »človek vidi, kaj je pred očmi, Go­spod pa vidi v srce« (1 Sam 16,7). Odločilno je torej tisto, kar je v srcu.

Mali princ pisatelja Saint-Exuperyja lepo pravi: »Bistvo je očem nevidno, zato moramo gledati s srcem.« Zato David tako goreče prosi: »Čisto srce, o Bog, mi ustvari«, Jezus pa blagruje tiste, »ki so čisti v srcu«. Biti čist v srcu pomeni biti poln ljubezni; poln de­javne, odpuščajoče, nase pozablja­joče, zveste ljubezni. Izraz »Božje Srce« želi označiti najglobje bistvo Boga. Božje Srce je brezdanja globina troedinega Boga. Božje Srce je neizrekljivo popolno in sveto. V njem ni niti sence zla, maščevalnosti, krivičnosti ali kakršnekoli nepopolno­sti. Božje Srce je polno dobrote, ljubezni in usmiljenja do nas.

Zadnja v vrsti kreposti, upodobljenih na nadstreških sosvodnic ladijskega stropa, je podoba plemenitega moža, ki se sklanja k siromaku in mu daje miloščino. Ob nje­govih nogah je podoba pelikana z mladiči, kot simbol nesebične ljubezni.

O kreposti ljube­zni kot eni izmed treh božanskih kreposti smo ne­kaj zapisali že pri opisu upodobitve le-te v kapeli Sv. Rešnjega telesa. Ena izmed oblik konkretizacije te kreposti ljubezni je tudi ljubezen do bližnjega. Pri razmi­šljanju o tem pa ne moremo mimo Je­zusove »trojne« zapovedi ljubezni: do sebe, do Boga in do bližnjega. Začnimo pri ljubezni do sebe. Tu se takoj pojavi pomislek, da je vsaka ljubezen do sebe sebičnost, a že Aristotel se sprašuje, ali more postati dober nekdo, ki ni zmo­žen misliti nase? Jezus pravi, da mora­mo ljubiti bližnjega kakor samega sebe in ne namesto sebe. Tudi ni rekel, da moramo delati dobro samo bližnjemu, ne pa tudi samemu sebi. To pa pomeni, da mora biti ljubezen do bližnjega pra­va, urejena; najti mora pravilno ravno­vesje med lastnimi interesi in koristmi drugih, kar pa ni vedno lahko. Drug »problem«, ki se ob tem pojavi, je, kako združiti popolno ljubezen do Boga s prizadevnim zavzemanjem za ljudi, za svoje bližnje. Odgovor na to vprašanje je odvisen od vprašanja o Božji navzočnosti v svetu in v ljudeh, saj je vsak človek Bož­ja podoba. Če mu služimo in spoštujemo

njegovo dostojanstvo, služimo Bogu sa­memu. Tudi Kristus sam se je poistovetil z bližnjim: »Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Gledati moramo torej svojega bližnjega tako, da bomo v njem odkrili Kristusa samega. To pa je samo pogoj za držo, ki mora slediti. Kajti tudi hudič vidi v vsakem človeku Kristusa in ga prav zaradi tega sovraži. Če na tak na­čin istovetimo Boga in bližnjega, potem moramo biti zelo pozorni, da ne bomo nikomur delali hudega. V zvezi s tem sv. Avguštin zelo razumljivo piše: »Nih­če naj ne reče: če ne ljubim brata, grešim kvečjemu zoper človeka. Kako ne bi gre­šil zoper Boga samega, če grešiš zoper lju­bezen? Bog je ljubezen.« Krščanska ljubezen mora zato biti uni­verzalna in mora preseči osebne, rasne, državne in narodnostne antipatije. Nepri­jetna čustva in odpor do bližnjega imajo pogosto skrivnosten izvor, a vsi moramo biti toliko pogumni, da obvladamo od­por, ki ga kdaj čutimo do svojih bližnjih in do ljudi, s katerimi se srečujemo. Neka­teri med njimi namreč nimajo samo ne­prijetnih pomanjkljivosti, ampak so tudi zares hudobni. Tudi tu nam Jezus daje lep zgled, ko pravi, da daje Bog sonce in dež tako hodobnim kakor dobrim, tako pra­vičnim kot krivičnim. Psevdo Makarij to razloži: stvari, na katere sije sonce, sonca ne spremenijo. Sonce se ne umaže, ko ob­seva močvirje. Tako tudi kristjan ne bi smel spreminjati izraza svojega obličja z ozirom na osebo, s katero govori; dobri moramo biti z vernimi in nevernimi, s svetniki in grešniki. Ljubiti moramo to­rej tako svoje sovražnike kakor prijatelje.

  Nedelja, 6.6.: 10. nedelja med letom

  Ponedeljek, 7.6.: sv. Robert Newminstrski, opat

Torek, 8.6.: sv. Medard, škof

Sreda, 9.6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca

  Četrtek, 10.6.: sv. Bogumil Poljski, škof

  Petek, 11.6.: Srce Jezusovo, slovesni praznik

Sobota, 12.6.: Marijino Brezmadežno Srce

  Nedelja, 13.6.: 11. nedelja med letom

  V ponedeljek, 21.6., na god sv. Alojzi­ja, njegovega krstnega zavetnika, bo zvečer ob 18.30 v stolnici sveta maša za + nadškofa Alojza Urana. Ob upo­števanju takrat veljavnih predpisov o dovoljenem številu vernikov vas lepo vabimo k tej spominski sveti maši.

  V torek, 22.6., pa bo ob 18.00 sveta maša ob dnevu državnosti. Letos obhajamo okroglo, 30. obletnico slo­venske samostojnosti. Lepo vabljeni!

  V petek, 25.6., bo ob 10.00 v Šiški diakonsko posvečenje.

  V torek, 29.6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov.

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navo­dila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na raz­dalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar