3. NEDELJA MED LETOM
»To pa vam rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek,« slišimo sv. Pavla na današnjo nedeljo. Najbolj protislovno doživljajo čas najmanjši hodijo, res pravi, ali ne bo potem, ko se bodo približali štiridesetim, rodna doba ogrožena ali celo zamujena. Čas, kot objektivno danost, merijo samo urni kazalci, sicer pa je otroci. Ne vem, ali bi psihologi potrdili mojo ugotovitev, do katere sem prišel s svojim laiškim opazovanjem. Majhen otrok nima občutka za čas. Z njim naj bi se svet začel, prihodnost pa je zanj neskončna. A kljub temu, da ga kratko odmerjen čas ne vznemirja, kot nas opominja sv. Pavel, želi zlasti zvečer, ko naj bi šel spat, še vse doživeti, videti in otipati. Ta otroška izkušnja nekakšne brezčasnosti se pogosto podaljša v srednja leta. Mladi radi kaj odložijo na poznejši čas, sedanji trenutek pa zapravljajo na družbenih omrežjih. Še bolj usodno pa je, da sem jim kairos, milostni čas, ki jim je podarjen za iskanje življenjskega sopotnika, raztegne na celo desetletje in še dlje, da potem več ne vedo, ali je ta, s katerim čas nekaj izrazito subjektivnega. Nekateri ga delijo na dva dela, na prvega, ko jih vodi želja imeti čim več od življenja, in na drugega, ko naj bi se zresnili in umirili ter končno postali koristni. Kdor tako razmišlja, prehod iz prvega časa v drugega zagotovo zgreši, kajti tega prehoda ni. Doseženemu užitku sledi otožnost, opravljenemu delu pa zadovoljstvo. Brezskrbnost za sedanjost in brezupnost za prihodnost sta dve plati iste medalje, obe vodita v odsotnost dolgoročnega načrtovanja in s tem v izgubo smisla. Nekaj imamo od življenja le, če se vsak dan sproti oprimemo milosti, ki nam je dana, in če v Svetem Duhu koordiniramo svoje načrtovanje.
Milan Knep
Geslo nedelje »Tedaj so se jima odprle oči« (Lk 24,31a) je vzeto iz odlomka o emavških učencih. Vsi smo tokrat pred izzivom, da tudi v teh izrednih razmerah s pomočjo Božje besede prepoznavamo Vstalega, ki spremlja svojo Cerkev in jo želi voditi v živi in vsakdanji odnos z njim in z Očetom v Svetem Duhu. V ta odnos lahko stopamo samo s tem, kar smo in kar resnično živimo, s svojimi stiskami, vprašanji, željami, omejitvami,
krhkostmi ... Vsakdo, ki odpira Sveto pismo, je najprej nagovorjen, da odpre oči za življenje, ki ga živi. V njem bo gotovo zaslutil tudi Njega, ki ga ljubi in spremlja. In če mu bo ob branju Svetega pisma želel prisluhniti z ljubeznijo, se mu bo Vstali gotovo razodel.
Nedelja Božje besede je tako najprej praznik hvaležnosti za neizmerni dar Besede, po kateri želi Bog vstopiti v odnos z vsakim človekom. Ta dan nam daje priložnost za razmislek, kako bolje ravnati z Božjo besedo na vseh ravneh. Na to nedeljo pa se spomnimo in zahvalimo tudi za bogato slovensko svetopisemsko dediščino, ki sega vse do izročila svetega Cirila in Metoda in Brižinskih spomenikov. Ta dediščina nam je lahko v veliko spodbudo in navdih, zato se s hvaležnostjo spominjamo tudi vseh posameznikov in ustanov, ki se danes na Slovenskem posvečajo negovanju in razvijanju te bogate tradicije.
Jaslice, ki jih letos lahko občudujete v naši stolnici, so delo kartuzijana p. Wolfganga Koglerja (1913-1993), ki je v Pleterjah dolga leta ustvarjal svoje značilne križe in jaslice.
Patrova vodilna ideja pri oblikovanju božične skrivnosti je bila v hrepenenju, da bi ljudje častili Sveto Trojico. Osrednji del tako predstavlja upodobitev Svete Trojice: Bog Oče in Sveti Duh se sklanjata k novorojenemu Detetu Jezusu, ki ga drži v naročju Marija. Jaslice morajo pokazati, je poudarjal pater Wolfgang, da se je Bog v Jezusu Kristusu učlovečil za vsakogar in da ni nobena stvar tako gotova, kot sta Božja dobrota in usmiljenje, ti pa se razodevata v jaslicah. Zato mora biti vse, kar postavimo okrog hlevca, usmerjeno k Jezusu.
Jaslice so bile narejene leta 1968 za župnijsko cerkev v Cerkljah ob Krki, letos pa restavrirane in posojene za postavitev v naši stolnici, za kar se župniku in župljanom iskreno zahvaljujemo.
Postavitev je delo arhitekta Zvoneta Pelka, pobudnika in ustanovitelja kulturnega društva Zgovorna tišina, ki se zavzema za spoznavanje in ohranjanje kartuzijanskega izročila.
Več o jaslicah p. Wolfganga ste si lahko prebrali v božični številki DRUŽINE.
GODOVI IN PRAZNIKI
- Nedelja, 24. 1.: 3. nedelja med letom
- Ponedeljek, 25. 1.: Spreobrnitev apostola Pavla, praznik
- Torek, 26. 1.: sv. Timotej in Tit, škofa
- Sreda, 27. 1.: sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
- Četrtek, 28. 1.: sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
- Petek, 29. 1.: sv. Konstancij, škof
- Sobota, 30. 1.: sv. Hijacinta Mariscotti,
tretjerednica
- Nedelja, 31. 1.: 4. nedelja med letom
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, za katere boste darovali, in za darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zaposlene in prostovoljce. Bog povrni! Vsak dan ob 8.30 in pri večerni sveti maši.
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.
Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar