Če bi vas anketar prosil, da na seznam
zapišete pet svojih največjih problemov, se na greh verjetno ne bi spomnili.
Ker greha ob vsem, kar vas tare, nimate za nekaj skrb vzbujajočega. Na povsem
drugačnem pogled na življenje pa to nedeljo naletimo pri Janezu Krstniku, ki
ljudem predstavi Mesija. Njegovo poslanstvo strne na en sam problem greh:
»Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta.« Neverni filozofi, sociologi,
psihologi, pisatelji in drugi se nad tem Janezovim obrazcem že dolgo
spotikajo. Iz greha izpeljejo njegov nasprotni pol kazen in pokoro. Tu gre res
za zadrego, kajti koga danes zanima binom greh - kazen. Razlogov, zakaj smo se
v Cerkvi skozi stoletja preveč vrteli okoli greha in kazni, je več. Veliko so
k temu pripomogli preroki, ki niso nehali govoriti o Božji jezi zaradi
grehov, ki so jih delali vsi sloji Božjega ljudstva. Pozneje, ko je bila
Cerkev potegnjena v oblastne strukture, je bil ta binom priročno sredstvo
nadzora, da ljudje ne bi ogrožali interesov plemstva in vladarjev. Iz tega smo
tudi v sodobni Cerkvi ohranili redukcionistično teologijo, zoženje na
odrešenje od greha in smrti. Greh, o katerem govori Janez Krstnik, ni predvsem
osebna krivda, to, da smo nepoboljšljivi nepridipravi, ampak stanje v družbi,
v kateri se rodimo, in strukturna ranjenost naše psihe in telesa, kajti z
grehom nas je spočela naša mati, pravi Ps 50. Od spočetja do smrti smo
zapleteni v kaotičnost družbe in kulture in v nikoli dokončno ozdravljive
telesne bolezni in duševne anomalije, za kar Janez uporabi eno samo besedo greh.
Janez dejansko kaže na Kristusa, ki je prišel, da bi imeli življenje. To pa nas
gotovo zanima. Saj nasproti stanju greha stojita življenje in Božje
usmiljenje.
Milan
Knep
Božični prazniki in novo leto so za nami.
Veliko lepih želja in tudi obljub je bilo v teh dneh izrečenih. Bog daj, da ne
v prazno, kajti leto, ki je pred nami, nam ponuja dovolj priložnosti, da jih
poskušamo uresničiti. Nekaj malega o tem, kako smo si za to prizadevali v
preteklem letu, nam pove tudi statistika o zakramentalnem življenju v naši
župniji.
- Krsti: V stolnici je bilo krščenih devet otrok in dva odrasla katehumena. Med otroki je bilo pet dečkov in štiri deklice, trije so bili krščeni v prvem letu življenja, trije pa malo starejši.
- Sveta birma: Zakrament svete birme sta pri velikonočni vigiliji prejela dva odrasla katehumena, na binkošti pa je k birmi pristopilo še šest osnovnošolcev, dve dekleti in štirje fantje.
- Poroke: Cerkveni zakon sta v stolnici sklenila samo dva para.
- Pogrebi: Cerkveno smo na Žalah pokopali štiri naše farane.
- Nedeljniki: Nedeljnikov smo našteli približno toliko kot leto poprej, 815. Število udeležencev svetih maš je sicer zelo različno in odvisno od kar nekaj dejavnikov. Zaradi manjšega števila smo se odločili, da z letošnjim letom ni več jutranje maše ob 7.30.
- Obhajil je bilo razdeljenih približno 59.000.
- Verouk: Obiskuje ga sedem otrok, od tega štirje bodoči birmanci.
Naše zedinjenje z Bogom se začne z vero in
upanjem, dopolni pa se z ljubeznijo.
Sveto pismo najpogosteje uporablja besedo ljubezen
za Božjo naklonjenost. Tu misli na Božjo naklonjenost samo na sebi, ki je
Bog, zato pravi apostol Janez: »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8). Božja naklonjenost
se je svetu razodevala vso zgodovino odrešenja in je dosegla svoj vrhunec v
oznanjevanju in življenju Jezusa Kristusa. Jezusovo življenje na zemlji je
razglašenje ljubezni nebeškega Očeta, njegova daritev na križu pa je največji
dokaz te ljubezni. Tej Božji ljubezni mora kristjan odgovoriti z ljubeznijo,
ostati mora v ljubezni. Kristjan mora živeti v isti ljubezni, ki združuje Očeta
in Sina. Ker pa nismo sami sposobni s tako ljubeznijo ljubiti Boga, bližnjega
in sebe, nam je Bog prišel na pomoč in nam podaril svojo ljubezen, teološko
krepost ljubezni. Sveti Duh, ki v nas prebiva, nas notranje oblikuje, da
moremo Boga prav ljubiti. On je »dal« človeku novo srce in ga napravil
sposobnega, da ljubi Boga in se pusti Bogu ljubiti. Po Svetem Duhu, ki v nas
prebiva, smo sposobni po božje ljubiti Boga, bližnjega in sebe. Teološka
krepost ljubezni je torej notranja obogatitev in okrepitev naših duhovnih
moči.
Krepost ljubezni je ljubezen dobrohotnosti.
Dobrohotnost je, kakor že beseda pove, dobro hoteti drugemu. Je popolna
ljubezen, ki ljubi prijatelja zaradi njega samega, z razliko od manj popolne
»sebične« ljubezni, pri kateri človek išče sebi dobro, korist, užitek in zadovoljstvo.
Dobrohotna ljubezen želi in hoče vse dobro prijatelju, pri sebični ljubezni pa
je ljubljena oseba samo sredstvo, ki ga tisti, ki ljubi, navezuje nase, ker ima
ali pričakuje od njega neko korist ali zadovoljstvo. Z dobrohotno ljubeznijo
ljubimo Boga zaradi njega samega in ne zato, ker pričakujemo od njega za to
plačilo in osebno srečo. Središče našega zanimanja je Bog in ne mi sami. Po
podarjeni kreposti ljubezni postanemo sposobni, da hočemo to, kar hoče Bog,
da ljubimo vse, kar ljubi in dela on.
V nedeljo, 26. 1., bo pri večerni sveti maši
sodeloval MPeZ Anton Foerster. Po maši pa bo ob 19.30 koncert Deželnega
mladinskega zbora Furlanije Julijske krajine z naslovom Polifonija kultur. Lepo
vabljeni!
V sredo, 22. januarja, bo upokojeni nadškof
msgr. Alojz Uran dopolnil 75 let.
Nekdanjemu stolnemu vikarju in nadškofu ob tem
lepem jubileju iskreno čestitamo.
Obenem bo letos obhajal tudi svojo zlato mašo v
stolnici bo to v četrtek, 25. junija popoldne.
Spomnimo se ga v molitvi in
prosimo Gospoda, naj mu nakloni zdravja in moči pri njegovem poslanstvu.
Vabimo te na kateheze za mlade in odrasle, ki
bodo v župnišču v ljubljanski stolnici vsako nedeljo in četrtek ob 19. uri.
Prva kateheza bo v nedeljo, 19. januarja 2020
Gospod je to naredil in čudovito je v naših
očeh. Mr 12,11
GODOVI IN PRAZNIKI
• Nedelja, 19. 1.: 2. nedelja med letom
• Ponedeljek, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan,
mučenca
• Torek, 21. 1.: sv. Neža, devica, mučenka
• Sreda, 22. 1.: sv. Vincencij (Vinko), diakon,
mučenec
• Četrtek, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec
• Petek, 24. 1.: sv. Frančišek Saleški, škof,
cerkveni učitelj
• Sobota, 26. 1.: spreobrnitev apostola Pavla
• Nedelja, 27. 1.: 3. nedelja med letom, nedelja
Svetega pisma
Papež diplomatskemu zboru:
»Za Katoliško cerkev letos mineva 70 let od
razglašenja vnebovzetja Device Marije. S pogledom, uprtim v Marijo, želim
nameniti posebno misel vsem ženskam 25 let po četrti svetovni konferenci
Združenih narodov o ženskah, ki je bila leta 1995 v Pekingu. Želim, da bi bila
po vsem svetu vedno bolj priznana dragocena vloga žensk v družbi ter bi se končala
vsakršna oblika krivice, neenakosti in nasilja do njih.
Marijino vnebovzetje nas prav tako vabi, da bi
gledali onkraj, na dopolnitev naše zemeljske poti; na dan, ko bosta pravičnost
in mir znova vzpostavljena v polnosti. To nas spodbuja, da bi si goreče
prizadevali, da bi bili vnaprej deležni sadov želje po miru, vedoč, da je cilj
mogoč.«
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar