Follow by Email

sobota, 26. januar 2019

Teden Božje Besede 27.1.2019- 3.2.2019


Potem, ko Pavel spregovori o različnih darovih in karizmah, ki jih Gospod deli v svoji Cerkvi ter poudari, da imajo kljub raz­ličnosti »istega Duha«, to­krat to podkrepi s podobo o telesu in njegovih udih. Enotnost v raznolikosti in raznolikost v enotnosti tako primerja enotnosti člo­veškega telesa: »Vsi telesni udje so eno telo«, pri čemer je vir in počelo te »enosti« (enotnosti) v Svetem Duhu: »V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo... in vsi smo pili enega Duha«. V tem lahko vidimo tudi podobi krsta in evharistije, ki kristjana vcepita v enotnost Cerkve. Podoba s katero Pavel razloži svoj nauk, je sama po sebi tako zgovor­na, da ne potrebuje kakšne posebne razlage. Bolj pomembno je dejstvo, zaradi katerega se mu zdi potrebno, da na tako »obširen« in nedvoumen način spregovori o tem vprašanju.

V cerkvenem občestvu v Korintu so se namreč morali nekateri počutiti »drugorazredne«, ker niso imeli do­ločenih karizem in darov, s katerimi so se drugi najbrž pretirano po­našali. Zaradi tega občutka manjvrednosti so se čuti­li prezrte oz. izrinjene iz občestva in po vsej verje­tnosti so jim tudi »obdarovanci« morali večkrat vzbujati tak občutek. Najhujše, kar lahko prizadene neko skupnost, je ravno ta greh raz­dvojenosti, ki pa ga je Kristus »razga­lil«, ko je v Cerkev vpeljal novo vre­dnotenje in dostojanstvo oseb. Tako kot ni več »ne Grka ne Juda, ne obre­zanega ne neobrezanega, ne sužnja ne svobodnega« kakor pouči Kološane, tako ni več 'potrebnega in nepotreb­nega', pač pa smo vsi enako pomemb­ni in častivredni. Zato med nami ne sme biti razprtij in neenakosti, pač pa smo dolžni »enako skrbeti drug za drugega«.
Roman Starc
Vandalizem v stolnici. Kolikor mi je znano, so se s to težavo spopadali že vsi moji predhodniki, kar pa ne pomeni, da se proti temu »ne spla­ča« truditi. Žal se vedno znova po­javi kdo, ki želi uničiti vse lepo, kar nam uspe uresničiti ali za kar si prizadevamo. Tako se zadnje čase pojavlja v stolnici nekdo, ki z no­žem reže oltarne prte, spravil pa se je tudi nad oglasno desko. Vse obi­skovalce stolnice zato prosim, da ste posebej pozorni na kakšno »ne­navadno« obnašanje in na to opozo­rite mene ali mežnarja. Škodo smo prijavili policiji, tako, da bodo lah­ko ukrepali, ko bomo odkrili kdo to je. Hvaležni vam bomo za kakr­šnokoli pomoč pri tem, da ga odkri­jemo ter zavarujemo lepote in dra­gocenosti naše stolnice. Tudi zaradi lažjega nadzora vas prosim, da do­brohotno sprejmete različne »ome­jitve«: pregrajevalne vrvi in obča­sno zaklenjena glavna vrata. Žal so že daleč časi, ko je Charles Nodier, francoski pisatelj in urednik gla­snika Ilirskih provinc zapisal: »Ta narod bil je najlepša družba dobrih ljudi, kar jih je Bog na zemljo zasa­dil ... Ljudje, ki so več let v Ljublja­ni živeli, se ne spominjajo, da bi bili kdaj slišali o kakem zločinu. Dežel­ni jezik nima niti izraza za zločine.«

JEZUSOVO DAROVANJE SVEČNICA

Prvotni praznik »Marijinega očiščeva­nja«, kasneje »Jezusovega darovanja«, danes poznamo
predvsem pod imenom svečnica, ker se na ta dan po naših cer­kvah blagoslavljajo sveče, ki jih verni­ki odnesejo na svoje domove. Ta staro­davni bogoslužni običaj se naslanja na besede, ki jih je ob detetu Jezusu izrekel starček Simeon, ko ga je imenoval »luč v razsvetljenje narodov«. Pomen tega obreda lepo oriše prošnja pri blagoslovu sveč: ». kakor te luči, z vidnim ognjem prižgane, preganjajo nočne temine, tako naj bodo tudi naša srca razsvetlje­na z nevidnim ognjem, to je, z lučjo Sve­tega Duha...«
»Božja mati in vedno Devica je v svojem naročju prinesla v tempelj Jezusa, luč sveta, in ga približala ti­stim, ki so sedeli v senci teme. Mi pa razsvetljeni od te luči držimo v rokah luči, ki svetijo vsem okoli nas, in hitimo naproti njemu, ki je prava luč. Z mislijo na to skrivnost stopimo zdaj v vrsto in nosimo v ro­kah luči, da pokažemo svojo vero v to, da nas je razsvetlila Božja luč. Svetloba teh luči je podoba Božje svetlobe, ki jo oznanjamo. Bratje in sestre, dajmo se od nje razsvetli­ti, vse naj nas razžari! Nihče naj se ne izmakne njenemu sijaju, nihče naj se ji ne umakne in tava v temi. Stopimo naprej po svetli poti v žaru in sijaju vedno bliže k njemu, ki je večna luč. S starčkom Simeonom sprejmimo to večno izžarevajočo luč. Z vsem srcem zapojmo hvalni­co Bogu Očetu, od katerega je ta luč od luči, da nas je rešil teme in nas vse razsvetlil.« (sveti Sofronij)
Besedo o tem, kakšne slovesnosti so se odvijale ob posvetitvi stolnice, prepusti­mo kar kronistu in zgodovinarju Jane­zu Gregorju Dolničarju: »Ko so sveti­šče, kot smo doslej videli, dozidali in izvršili do vrha zvonikov, je do­ločil knez krajevni ordinarij, naj se opravi posvetitev tega svetišča po starem obredu prav posebno slo­vesno v trajni spomin zanamcem; opravilo naj v čast Bogu, Najboljše­mu in Najvišjemu, poteka kar mo­goče slovesno celih osem dni. Začetek slovesnosti je bil v začetku aprila določen za 8. maj leta 1707, da bi se držali hvalevredne stare usta­nove. Medtem niso opustili ničesar, kar bi moglo povečati pobožnost ali sijaj pripravljajoče se slovesnosti. V Augsburgu so naročili kovati ko­vance ali spominske svetinje, stene svete stavbe so olepšali in nanje pri­trdili 12 pozlačenih bronastih križev, postavili so marmorirane od­prte lope za govornike, na pevskem koru so napravili nove sedeže, ol­tarje so lično okrasili, in da bi hkra­ti z zunanjo pobožnostjo še bolj ble­stelo tudi načrtovano praznovanje, se je zdelo prav kar najvdaneje povabiti premilostnega cesarja Jožefa I. kot deželnega kneza in nasledni­ka predarežljivega ustanovitelja, milostno cesarico Amalijo in milo­stno cesarico vdovo Eleonoro s pi­smi, ki jih je poslala posebna pisar­na. Vabila so poslali tudi številnim pomembnim knezom, škofovskim in svetnim, posebej knezu Salmu, vrhovnemu načelniku dvora, nad­škofu v Pragi, koadjutorju salzburške nadškofije, brižinskemu, dunajskemu, lavantinskemu, sekovskemu in hiemseejskemu škofu, namestniku njegovega veličanstva v Gradcu, predsedniku dvorne ko­more in predsedniku dvornega sve­ta ter koroškemu kastelanu, doma pa slavnim kranjskim stanovom. Škofijski urad je razglasil prazno­vanje tudi župnikom in komisar­jem celotne ljubljanske škofije, bli­žnje pa so povabili k slovesnosti in jo prebivalcem Ljubljane 1. maja oznanili s prižnic.«
  Ponedeljek, 28.1.: sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni uči­telj
  Sreda, 30.1.: sv. Hijacinta Mariscotti, tretjerednica
  Četrtek, 31.1.: sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
  V četrtek, 31.1., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  V petek, 1.2., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15. 00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu. Sveto mašo ob 18.30 bo daroval škof dr. Franc Šuštar. Pri vseh ma­šah bo blagoslov sveč.
  V petek, 8.2., bo ob 10.00 sveta maša za vse žive in pokojne ume­tnike in ljubitelje kulture. Daro­val jo bo nadškof msgr. Stanislav Zore.

MISEL TEDNA

Papež Frančišek v poslanici za 34. svetovni dan mladih v Panami: »Postaviti se v služenje bližnjemu, ne pomeni samo biti pripravljeni za delo­vanje. Potrebno se je postaviti tudi v di­alog z Bogom z držo poslušanja, kakor je to storila Marija. Ona je prisluhnila temu, kar ji je rekel angel in zatem od­govorila. Iz tega odnosa z Bogom v tiši­ni srca odkrijemo svojo identiteto ter po­klic, h kateremu nas Gospod kliče, ki pa se lahko izrazi v različnih oblikah: v poročenosti, v posvečenem življenju, v duhovništvu... Nikoli sebičnosti. Ne obsta­ja poklicanost k sebičnosti. Vsi ti poklici so načini hoje za Jezusom. Pomembno je odkriti, kaj Gospod pričakuje od nas ter imeti pogum za reči »da«. Marija je bila srečna žena, saj je bila ve­likodušna pred Bogom ter se tako odpr­la za načrt, ki jo je imel zanjo. Predlo­gi Boga za nas, kakor je bil ta, ki ga je imel za Marijo, niso zato, da ugasnejo sanje, temveč da prebudijo želje in sto­rijo tako, da bo naše življenje obrodilo sadove, privabilo številne nasmehe ter razveselilo številna srca. Dati pritrdilni odgovor Bogu je prvi korak za biti sreč­ni ter osrečevati druge osebe. Dragi mladi, imejte pogum, da vsak vstopi v svojo notranjost ter vpraša Boga: 'Kaj hočeš od mene?' Pustite, da vam Gospod spregovori in videli boste, da se bo vaše življenje spremenilo ter napolnilo z veseljem.«

Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30


Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.