Follow by Email

ponedeljek, 22. oktober 2018

Teden Božje Besede 21. 10. 2018-28. 10. 2018


Potem, ko Pavel Hebrejce spomni na to, da bomo za vse morali dajati odgovor Bogu, jih najprej spodbu­ja, naj se trdno držijo veroizpove­di, nato pa njihovo pozornost usmeri na Jezusa, (velikega) duhovnika. Pismo Hebrejcem je edina knjiga Nove zaveze, ki Jezusu pripisu­je tako naslov duhovnika kakor tudi naslov velike­ga duhovnika. Vemo, kako pomembno vlogo je imelo pri Judih bogoslužje, obredi, daritve, duhovništvo, in svetišče (tempelj). Čeprav Jezusova oseba in njegovo delo na prvi pogled nimata nič sku­pnega s takim zunanjim izražanjem vere, Jezus ni član duhovniške­ga rodu, tudi kalvarijska »drama« nima na zunaj ničesar obrednega, pa se vendarle počasi začenja pre­bujati zavest, ki vidi v Jezusovem tr­pljenju in vstajenju globoko daritveno naravo. V tej luči so zelo značilne

že besede preroka Izaija, ki govori o Gospodovem služabniku, ki da svo­je življenje kot daritev za krivdo (gl. Iz 53,10). Tudi apostol Pavel o tem večkrat piše v svojih pismih. Ko pisatelj »utemeljuje«, zakaj naj se držimo veroizpovedi, govori o končnem cilju Jezusa, velikega duhovnika, »ki je šel skozi nebesa« bil je torej poveličan, to poveličanje pri Bogu pa daje Kristu­su polno oblast in je zato trdna opora naši veri. Jezu­sa so njegove zemeljske pre­izkušnje približale ljudem, bil je »kakor mi preizkušan v vsem«, zato lahko zaupamo vanj. Preizkušnje ga niso oddaljile od Boga, temveč so ga dvignile k njemu. Ker je poveličani Kristus blizu ljudem in blizu Bogu, je popoln veliki duhovnik, ki »soču­stvuje z našimi slabostmi«, zato se mu lahko z zaupanjem bližamo, ker je usmiljen, njegova milost pa nam »v pravem trenutku pomaga«.
Roman Starc
Misijonska nedelja. To nedeljo obha­jamo že 92. svetovni dan misijonov, ki letos sovpada s škofovsko sinodo o mladih v Vatikanu z naslovom »Mla­di, vera in razločevanje poklicanosti«. Zato je papež Frančišek svojo poslani­co za svetovni misijonski dan naslovil: Skupaj z mladimi ponesimo evange­lij vsem. Papež namreč želi, da bi se v misijonsko delo bolj vključili tudi mladi. Z namenom razločevanja poklicanosti in rasti v darovanju za druge jim pri­poroča prostovoljno služenje v misijonih. Močno poudarja poklicanost vseh krščenih, da zavzamemo misijonsko držo, zlasti v okoljih, kjer vlada »nezainteresiranost za vero ali celo sovraštvo do polnosti življenja v Bogu.« Poseben poudarek misijonske nedelje v Cerkvi na Slovenskem pa bo letos spomin na svetniškega škofa Friderika Baraga ob 150. obletnici njegove smrti. To je naš »misijonski genij«, vzornik mnogih ve­likih slovenskih misijonarjev. Njegova skrb za ljudi in njihovo zveličanje nago­varja vse: mlade, bogoslovce, kaplane, župnike, misijonarje in škofe, družbe­no angažirane kristjane...
Vseslovensko praznovanje mi­sijonske nedelje bo letos v novo­meški škofiji, v župnijski cerkvi
Marijinega vnebovzetja v Treb­njem. Ob 15. uri bo molitvena ura, ob 16. uri pa slovesno somaševanje pod vodstvom novomeškega škofa Andreja Glavana. Pričeval bo Tone Kerin CM, misijonar na Madaga­skarju.
Kako lahko pomagam misijo­narjem?
- Z darovi na misijonsko nedeljo;
-  z botrstvom za šolanje otrok iz misijonskih dežel (že od 12 EUR mesečno);
- z darom za misijonska vozila (ak­cija MIVA ob Krištofovi nedelji in osebno);
-  v adventu z akcijo »Otroci za otroke« (Adventni koledar)
- s trikraljevsko akcijo;
- z rednimi ali občasnimi darovi za izbranega misijonarja;
- z naročilom revije Misijonska ob­zorja;
-  z molitvijo kot član Misijonske molitvene zveze;
-  kot prostovoljec v misijonih za krajši čas;
- kot laiški misijonar za daljši čas (po temeljiti pripravi).

Slikar Giulio Quaglio

Rodil se je leta 1668 v gorski vasi Lainu nad Comskim jezerom, kjer je leta 1751 tudi umrl. Izhajal je iz umetniške družine, saj sta bila oba njegova strica, Giulio in Domenico, slikarja. Giulio se je učil slikar­stva najprej doma pri stricu Domenicu, nato pa se šolal v Parmi, Piacenzi in Benetkah. Kot samo­stojen freskant je začel svojo ume­tniško pot leta 1692 v Vidmu, kjer je skoraj eno desetletje v poletnih mesecih krasil s freskami mno­ge plemiške palače in cerkve. Leta 1702 mu je goriški župnik Janez Križaj dal poslikati strop in slavo­lok povečane škofijske stolnice s freskami. Njegova največja in naj­znamenitejša dela pa so nastala v Ljubljani: v stolnici ter dvorani semeniške knjižnice. Ob času svoje­ga večletnega bivanja v Ljubljani je dosegel vrhunec svojega umetni­škega razvoja, ljubljanska stolnica je višek njegove umetniške delav­nosti, freske pa najodličnejši spo­menik baročnega slikarstva v Slo­veniji. Quaglio je bil tedaj v zrelih moških letih, slikal je skoraj vse la­stnoročno ter žel obilo priznanja.
V soboto, 13. 10., smo bili po ve­černi sveti maši v stolnici priča izjemnemu dogodku: več kot odli­čen zbor iz mesta Mendoze v Ar­gentini, pevci APZ France Prešeren iz Kranja ter naš organist in solist­ka so napolnili naša ušesa in srca s svojimi bogatimi in ubranimi gla­sovi. Hvala.
• V četrtek, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedelj­skem redu. Ob 17.15 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po odda­nih molitvenih namenih za rajne.
Bliža se praznik vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za svoje drage rajne. Tako kot vsako leto boste lah­ko tudi tokrat na posebne zlo­ženke napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej mo­limo in darujemo svete maše vsak ponedeljek zvečer. Ime­na skupaj z darom oddajte v po­seben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.
  Nedelja, 21. 10.: 29. nedelja med letom, misijonska
  Ponedeljek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež
  Torek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik
  Sreda, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof, redovni ustanovitelj
  Četrtek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca, dan suve­renosti
  Petek, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca
  Sobota, 27. 10.: sv. Sabina Avilska, mučenka
  Nedelja, 28. 10.: 30. nedelja med letom
Papež Frančišek pri kanonizaciji Pavla VI. in šestih drugih svetnikov:
»Jezus nas danes vabi, naj se vrnemo k izvirom veselja, ki so srečanje z Njim, pogumna izbira, da bi tvegali za to, da bi mu sledili, zadovoljstvo, da bi nekaj ustili, da bi objeli njegovo življenje. Svetniki so prehodili to pot. To je storil Pavel VI. po zgledu apostola, čigar ime je privzel.
Kakor on je svoje življenje razdal za Kristusov evangelij, premoščal nove meje ter bil njegova priča pri oznanjevanju in dialogu, prerok navzven usmerjene Cerkve, ki gleda oddaljene in skrbi za revne. Pavel VI. je tudi v naporu in sredi nerazumevanj z navdušenjem pričeval o lepoti in veselju o popolni hoji za Jezusom. Danes nas še vedno spodbuja, skupaj s koncilom, katerega modri krmar je bil, naj živimo svojo skupno poklicanost: vsesplošno poklicanost k svetosti. Ne k polovičarstvu, ampak k svetosti.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
 


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.