Follow by Email

petek, 28. oktober 2016

Teden Božje Besede 30. 10.–13. 11. 2016

31. nedelja med letom Lk 19,1-10 

Pripoved o Zaheju poznamo. Zaheju je prišlo na uho, da Jezus prihaja tam mimo. Takrat je bilo obveščanje zelo preprosto in drugačno kot danes, ko se poslužujemo telefonskih, elektronskih, tiskanih in drugih oblik sporazumevanja. A je delovalo zelo dobro.
Ko je prišla informacija o Jezusovem prihodu do Zaheja, je verjetno že kaj vedel o Jezusu. Ni vzdržal, da bi sedel doma. Bil je bogat, vendar ga je družba izolirala. Bil je torej v družbenem »outu«. Bil je izobčenec. Še posebej v Jerihi. Ljudje so se ga izogibali. Nihče ni hotel priti z njim v spor. Enako s člani njegove družine. To ni bilo lahko. Biti na robu družbe. Prepovedano jim je bilo hoditi v sinagogo. Zahej je zaradi tega trpel. Mu lahko pomaga Jezus? Zahej je o Jezusu slišal samo lepe stvari. »Moram ga videti,« si je govoril. Bil je res majhne postave. Marsikdo bi odnehal. Ne pa Zahej! Hotel ga je videti, pa amen! Pohitel mu je naproti. Povzpel se je na figovo drevo, da je videl čez druge. Krasno!
Preko glav bo videl Jezusa. Je predvidel možnost, da ga bo Jezus prvi opazil? Gotovo ne. Poklical ga je po imenu: »Zahej!« Presenečen je slišal: »Pridi dol!« Še bolj, ko je slišal Jezusa: »Rad bi prenočil v tvoji hiši.« Ljudje so bili pretreseni. Jezusu so zelo zamerili: Res nič ne pozna ljudi? Nasprotno. Zato jim želi pomagati. Pozna Zahejev položaj. Zahej obljubi, da bo dal ubogim premoženje, ki ga je pridobil na sporen način. Jezusova dobrota je izzvala Zahejevo dobroto. Vsako Jezusovo dejanje je oznanjevanje!
Jezus je s čudeži potrjeval svoje učenje in z učenjem dopolnjeval govorico čudežev. Jezus sam najprej ureja vprašanje socialne pravičnosti. Jezus je rad šokiral ljudi, da bi si bolj zapomnili sporočilo. Tokrat so bili kot naelektreni. Pohujševali so se, da je prestopil prag hiše, ki je bila »hiša grešnika«. Odrešenje Bog deli tako vsem kot posameznikom. Jezus pa prinaša ljudem mir, zaupanje, človečnost … Mi naj bi pri tem sodelovali. Zaheja nam daje za zgled pri tem sodelovanju. Kot carinik je bil na odgovornem mestu, zato je bilo spodbudno, da je sam popravil škodo, in to revnim. Evangelij nas uči, da moramo to, kar smo pridobili na nepošten način, vrniti. Krščanstvo bo uspevalo, če se bo dosledno zavzemalo za pravičnost. Jezus daje Zaheja za zgled.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Pred nami je praznik vseh svetnikov in vernih duš dan. Prisrčno povabljeni k molitvam za rajne in tudi k možnosti prejema popolnega odpustka. Prav tako vas vabim k temu, kar nam Bog naklanja po Cerkvi v tem letu usmiljenja, ki ga bomo zaključili v nedeljo, 13. novembra.
O obojem si spomin lahko osvežimo v prejšnji številki Tedna Božje besede. Pred nami pa je tudi zahvalna nedelja, zato bi se Bogu rad in iz srca zahvalil za vse vas. Za vas, ki prihajate v stolnico in molite ter tako prošnje, hvalo in čast celotnega stolnega oltarnega občestva povzdigujete k Bogu; za vas, ki darujete za svete maše in vodite molitve; za vas, ki berete Božjo besedo in molite prošnje ljudstva; za vas, ki skrbite v naši stolnici za petje: ljudsko, zborovsko, solo in za igranje; za vas, ki skrbite za sprejem mašnih darov in prijazno sprejemate obiskovalce stolnice; za vas, ki kakor »uboge vdove in vdovci« darujete dar, bodisi v »pušico« bodisi kako drugače, za stolnico, za Karitas, za misijone, »za rože«, zame osebno …; za vas, ki ure in ure, dnevno ali tedensko, tiho darujete svoj čas, da si množice turistov stolnico lahko ogledajo, molivci pa lahko molijo; za vas, ki tiho čistite stolnico ali župnišče, brišete prah in odstranjujete pajčevino; za vas, ki darujete del svojega časa in talentov kot ključarji, člani župnijskega pastoralnega sveta in z dobrimi nasveti pri ustanavljanju fundacije Stolnica Ljubljana; za vas, ki prinesete cvetje ali lončnice in si prizadevate za krašenje; za vas, cerkovniki, ki skrbite, da pobožnosti in svete maše v stolnici lepo teče jo; za vas, ministranti, ki ste vztrajni in za vas bogoslovci za lepa bogoslužja; za vaju, sestri katehistinji, in veroučence; za vas, gospodje kanoniki in drugi duhovniki, za spovedovanje, maševanje in vse pobožnosti ter molitve ...; za Ivo, ki je ob drugih prostovoljkah skoraj 25 let nosila breme krašenja naše stolnice …
Ur vašega dela ne morem ne prešteti in ne ovrednotiti, saj vas večina tega niti ne želi, ker je v vas vera, ker je v vas ljubezen, Bog pa vidi … Ne želite ne posebnih zahval ne pohval ne tega, da se izpostavlja vaše ime … Hvala vam za vero, za dobroto in za ljubezen; ste odsev Večnega.
župnik Jože

Pastirsko pismo slovenskih škofov o krščanskem pogrebu 

Dragi bratje in sestre! Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam želimo škofje spregovoriti o vprašanjih, povezanih s smrtjo in krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa tudi po smrti. Junija letos smo zaradi nekaterih novih dejstev potrdili dopolnjene pastoralne smernice za krščanski pogreb, v oktobru pa je nova navodila o tem izdala tudi Kongregacija za nauk vere.
V spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. Želimo vam spregovoriti o smrti kot o sestavnem delu življenja, o poslavljanju in žalovanju kot o spominjanju na velikonočno skrivnost in o krščanskem pokopu telesa kot izročanju rajnega v Očetov objem.
Med osrednja oznanila Cerkve spada vesela vest o življenju po smrti. Sv. Janez je v videnju gledal »veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti «, množico tistih, »ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo« (Raz 7,9.14). Ko v teh dneh obiskujemo grobove rajnih, se zaradi tega upanja v nas naseli veliko veselje, s katerim Jezus sklene oznanilo blagrov: »Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih« (Mt 5,12).

Smrtna ura kot pomemben del življenja 

V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Dotika se naših osebnih doživljanj, ki pogosto izzovejo občutek nemoči, žalosti in strahu. Zelo močnó pa se dotika tudi človeka kot presežnega, verskega bitja. Cerkev ponuja iz svoje duhovne zakladnice bogato simboliko in bogoslužna besedila, ki so namenjena tolažbi svojcev rajnega in župnijskemu občestvu.
S simboli in besedili nas Sveti Duh Tolažnik usmerja v Kristusovo velikonočno skrivnost, da bi smrt sprejemali tesno povezano z veliko nočjo: kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti srečala s svojim Odrešenikom in bo naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju; od katerega je na nek način odvisna vsa večnost.

 

Slovo od rajnega in pogrebna slovesnost 

Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega zemlji v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko vero in upanje v večno življenje.
Zato je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku, kjer je ta molitev še prisotna, ali pa se jo na novo uvede. To je primerno tudi, ko rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem. Upadanje krščanskih pogrebov in visok odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh (82,9 % v letu 2014), in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob življenja in čimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti človekovo telo in smrt.
Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka že brez omejitev prostora in časa. Zato naj se telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Svetopisemska besedila (prim. Mt 27,60.64- 66 in druga) izpostavljajo podobe polaganja telesa v grob, praznega groba in poveličanega telesa vstalega Jezusa Kristusa.
Telo je sicer minljivo in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovemu vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na možen način vključi obhajanje svete maše. V Sloveniji je postal večinski način pokopa upepelitev in posledično žarni pokop.
Razlogov je več: od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov.
Cerkev sprejema tudi ta način, a daje prednost pokopu telesa. V primeru žarnega pokopa mora duhov nik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odločitev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v največji možni meri tudi z obredom poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a v tej smeri bi bilo potrebno iskati nove možnosti, saj je to želja, priporočilo in praksa vesoljne Cerkve.
Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno. Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi ter pojavljajoče težnje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in občestva Cerkve.
Upanje na večno življenje v Bogu je s tem močno zatemnjeno. Če ni določenega kraja pokopa, groba, je zelo okrnjena možnost molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Lahko vodi tudi v razne zlorabe in v nekrščansko pojmovanje človeka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo bitja, ustvarjenega po Božji podobi. Hitreje se izbriše sled o obstoju določene osebe in se naslednjim generacijam odvzame možnost zgodovinskega spomina. Enako spoštovanje, kot ga imamo do teles odraslih rajnih, je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred. Če se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo.
Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj prisotne krste ali žare, ki omogočajo pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo – žare, iz katerih lahko vzklije rastlina itd.) in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v drugačnih oblikah od običajnih (krsta, žara), dovoljenje ordi narija. Nekatere komercialne oblike pogreba namreč lahko izražajo nekrščanske, panteistične, naturalistične ali novodobske poglede na človeka. Kristus je bil položen v grob. Telo je svetišče Svetega Duha, saj je bilo posvečeno že z zakramentom svetega krsta in drugimi zakramenti, predvsem pa hranjeno s sveto evharistijo. Zato naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in prežet z upanjem in vero v večno življenje. V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krščansko obliko slovesa od rajnih, ki vključuje možnost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo! Vaši škofje

Iz življenja župnije 

• V ponedeljek, 17., in v torek, 18. oktobra, smo pod vodstvom g. Bertonclja imeli drugi del tečaja za bralce Božje besede.
• V četrtek, 20. oktobra, nam je o temi »Evropska identiteta in nove (ne) varnosti« predaval dr. Damir Črnčec.
• V soboto, 22. oktobra, so v stolnico priromali birmanci iz župnije Vrhnika.
• V nedeljo, 23. oktobra, smo ob 19.30 prisluhnili čudovitemu koncertu skupine John Powell Singers iz Velike Britanije

Godovi in prazniki

• Nedelja, 30. 10.: 31. NEDELJA MED LETOM.
• Ponedeljek, 31. 10.: sv. Bolfenk (Volbenk), škof. Državi praznik DAN REFORMACIJE.
• Torek, 1. 11.: VSI SVETI, zapovedani praznik. Državi praznik DAN SPOMINA NA MRTVE.
• Sreda, 2. 11.: SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH. Spominski dan smrti božjega služabnika Jakoba Ukmar ja.
• Četrtek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec. ČETRTEK PRED 1. PETKOM.
• Petek, 4. 11.: sv. Karel (Drago) Boromejski, škof. PRVI PETEK.
• Sobota, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika. PRVA SOBOTA.
• Nedelja, 6. 11.: 32. NEDELJA MED LETOM – ZAHVALNA NEDELJA
• Ponedeljek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof.
• Torek, 8. 11.: sv. Bogomir, škof.
• Sreda, 9. 11.: posvetitev lateranske bazilike.
• Četrtek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež.
• Petek, 11. 11.: sv. Marin, škof.
• Sobota, 12. 11.: sv. Jozafat, škof in mučenec.
• Nedelja, 13. 11.: 33. NEDELJA MED LETOM – SKLEP SV. LETA USMILENJA, začetek tedna zaporov. 

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 30. 10.: Ob 15.00 prihod RELIKVIJ sv. papeža Janeza Pavla II., sv. patra Pija in sv. Šebela, ob 15.30 molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, ob 16. uri sveta maša.
• Torek, 1. 11.: VSI SVETI: sv. maše po nedeljskem redu. Ob 17.15 bo molitev VSEH ŠTIRIH DELOV ROŽNEGA VENCA za duše v vicah (pobožnost ob 15.30 odpade).
• Sreda, 2. 11.: VERNIH DUŠ DAN, sv. maše po delavniškem redu.
• Četrtek, 3. 11.: ČETREK PRED PRVIM PETKOM. Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• Petek, 4. 11.: PRVI PETEK. Ob 8.30 bo pobožnost pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu. Ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA IN SVETA MAŠA.
• Sobota, 5. 11.: PRVA SOBOTA. Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
• Nedelja, 6. 11.: Ob 15.30 bo molitev pred Najsvetejšim v zahvalo za vse dobrote.
• Ponedeljek, 7. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo mladinsko srečanje.
• Torek, 8. 11.: Večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• Četrtek, 10. 11.: Po večerni maši bo srečanje za študente.
• Petek, 11.11.: Ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• Nedelja, 13. 11.: Ob 9. uri bo v organizaciji Kulturnega društva Evropski kulturni center sv. Martin Tourski - Slovenija vseslovenska slovesnost v spomin na velikega svetnika sv. Martina s sveto mašo, ki jo je za to priložnost uglasbil skladatelj Damijan Močnik. Ob 16. uri bo sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih vrat.
Slovesnost bo vodil nadškof Stanislav Zore.
PROGRAM: zbiranje na nadškofijskem dvorišču do 15. ure, ko se bo začela procesija tem izrednem svetem letu usmiljenja mogli stopiti skozi sveta vrata, nato bomo ob molitvi pred Najsvetejšim nadaljevali z romarsko pobožnostjo.
Ob 16. uri bo slovesna nadškofova maša, na koncu katere bo obred zaključka svetega leta z zaprtjem svetoletnih vrat.
• Ponedeljek, 14. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo mladinsko srečanje in seja župnijskega pastoralnega sveta.Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

KONGREGACIJA ZA NAUK VERE, Iz Navodila Ad resurgendum cum Christo: »Po Kristusovi zaslugi ima smrt v krščanstvu pozitiven pomen. Cerkev pri bogoslužju moli: 'Kajti tvojim vernim, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči, in ko razpade dom bivanja na zemlji, nam je že pripravljeno večno bivališče v nebesih'.
S smrtjo se duša loči od telesa, toda ob vstajenju bo Bog povrnil življenje našemu preobraženemu telesu in ga združil z našo dušo. Tudi v sodobnem času je Cerkev poklicana, da oznanja vero v vstajenje: 'Vstajenje mrtvih je vera kristjanov: to smo, če verujemo v to.' Skladno s starodavnim krščanskim izročilom Cerkev močno priporoča, da se telesa umrlih pokoplje na pokopališče ali na drug sveti kraj. 
V spominu na Gospodovo smrt, pokop in vstajenje, skrivnost, v luči katere se izraža krščanski odnos do smrti, je pokop v zemljo predvsem najbolj primerna oblika, s katero se izražata vera in upanje v vstajenje telesa.« (1–5) Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/10/25/navodilo_ resurgendum

Ni komentarjev:

Objavite komentar