Follow by Email

petek, 18. marec 2016

Teden Božje Besede - 20. 3.–3. 4. 2016

Cvetna nedelja Lk 22,14–23,56

Mlad fant pripoveduje, da ima prijatelja na Facebooku, ki zelo rad potuje. Ko si drugi ogledujejo pokrajino, mesta, stavbe ali druge lepote, ta prijatelj išče krajevne specialitete. Po internetu vsem pokaže, kaj je našel in kje. Včasih sebe in hrano dodatno osvetli, da vsi na internetu lahko vidijo,
kako se masti z dobro hrano. Običajno radi skupaj z drugimi obedujemo in marsikdaj ob takih
priložnostih rešimo marsikateri problem.
Ko prijatelj s Facebooka pošilja slike priljubljenih jedi, veliko pove o samem sebi. Všeč so mu tradicionalne in sodobno pripravljene jedi. Ima smisel tudi za stil in okus. »Škoda,« pravi pripovedovalec, »da sem jaz lahko le opazovalec.« Do pravega srečanja z njim ne pride.
Tudi Jezus je imel prijatelje, s katerimi je obedoval, z ljudmi z družbenega obrobja. Jedel pa je tudi s farizeji. Vedno je izkoristil sproščenost pri takem obedovanju, da je govoril o Bogu in o Božjem kraljestvu. Tudi njegovo najpomembnejše dejanje, to je trpljenje in smrt, se je pričelo s prav posebnim obedom. To je bila pasha, judovska velikonočna večerja, ki je tedaj dobila povsem nov pomen.
Jezus se je razdal kot novo žrtveno jagnje v podobi kruha in vina. Svojo daritev je pospremil z besedami: »Svoje meso in svojo kri vam dam.« In učenci? So se v resnici srečali z njim? Oni namesto o tem razpravljajo med seboj, kdo med njimi je največji! Jezus jih ni pritegnil, niso razumeli njegovega darovanja, niso ga sprejeli…
Niso se srečali s svojim Učiteljem in Gospodom. Po večerji se začne Jezusova nepopisno težka in samotna pot trpljenja in smrti. Nikogar ni, ki bi šel z njim, ki bi mu lajšal trpljenje. Učenci spijo, ko Jezus od Očeta sprejema svojo odrešenjsko nalogo. Juda ga izda za drobiž in Peter ga sramotno zataji. Vojaki ga zasramujejo, farizejski veliki zbor ga zaslišuje do onemoglosti. Pilat poskuša razumeti, vendar ne upošteva tega, kar sluti. Herod si želi biti pri čudežu, a ne ve, da je Jezus največji
čudež. Nikogar ni, ki bi imel pogum, da bi se srečal z njim.
In danes? In mi? Pasijon imajo nekateri za predstavo, vera naj bi bila le za tiste, ki se ubadajo s samimi seboj. Ko so vojaki Jezusa gnali na Kalvarijo, je moral neki Simona iz Cirene nositi križ. Tudi med njima ni pogovora, a je evangelist zapisal njegovo ime. Nihče se mu ni približal, da
bi govoril z njim … – do danes, do nas. Kako  komo preživeli velikonočne praznike? Kot Peter, Juda, Pilat, Herod, učenci, Simon iz Cirene …?

dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Cvetna nedelja, foto: JoPl
Sestre in bratje!

Ko sem razmišljal o tem, kaj naj za cvetno nedeljo in veliko noč napišem na tem mestu in katere fotografije naj objavim, se mi je pred očmi neprestano pojavljala slika Julia Quaglia Kristusov sestop v predpekel oziroma oltar sv. Dizme, kot ga navadno imenujemo.  V apostolski veroizpovedi izpovedujemo in molimo tudi naslednji odlomek, ki je povezan z dogodki velikega tedna: da je Jezus Kristus … trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen, šel pred pekel, tretji
dan od mrtvih vstal … Da, sestre in bratje. Kristusovo odrešenjsko darovanje je bilo enkratno in storjeno enkrat za vselej. Njegova »ljubezen do konca« (Jn 13,1) »spravi z Očetom spravi vse človeštvo.
Kristusova velikonočna daritev torej na edinstven, popoln in dokončen način odkupi vse ljudi in jim odpre občestvo z Bogom« (Katekizem Katoliške Cerkve – Kompendij, 122). »'Predpekel' – z razliko od pekla pogubljenja – je sestavljal stanje vseh tistih, pravičnih in hudobnih, ki so umrli pred Kristusom. 
  • V  svoji duši, zedinjeno z njegovo božjo osebo, je Jezus dosegel v predpeklu pravične, ki so pričakovali svojega Odrešenika, da bi končno prišli do gledanja Boga. Potem ko je Jezus s svojo smrtjo premagal smrt in hudiča, 'ki je imel smrtonosno oblast' (Heb 2,14), je osvobodil pravične, ki so pričakovali Odrešenika, in jim odprl nebeška vrata« (Katekizem Katoliške Cerkve – Kompendij, 125).
Zgodbo odrešenjskega dogajanja je v odnosu do pravičnih stare zveze lepo naslikal tudi Quaglio. Kristus s svojo odrešilno smrtjo sestopa v predpekel, kjer »sprosti« neodrešene duše stare zaveze. Kristus vstopa v družbi angelov, med katerimi eden nosi rdečo zastavo, ki naznanja, da je Kristus premagal pekel in smrt. Ob razbojniku, ki se na križu spreobrne in mu Jezus zagotovi: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v ruju« (Lk 23,34), so upodobljene osebe stare zaveze, ki jih na poseben
način simbolizirata mati in oče človeštva, Adam in Eva. Upodobljena sta tudi David in Mojzes.
S Kristusovo smrtjo smo odrešeni … Nihče ni izgubljen, če se le odzove usmiljeni Božji ljubezni. Ne Dizma ne ti ne jaz ne on … S Kristusovo smrtjo in vstajenjem je človekovo življenje prejelo celoto večnosti.
Župnik Jože

Velikonočno voščilo

Velika noč je največji praznik zaradi odrešenja, ki smo ga bili prejeli. Kristus je odrešil celega človeka. Vstal je s telesom, kot prvi … V veri dojemamo milost Kristusove odrešilne smrti in vstajenja. To je sreča, je dar in je razlog za neizmerno veselje. K nam se še vedno sklanja in nas nagovarja: v trpljenju, kot Trpeči, ki je vstal; v veselju, ko nam kaže, da je pravo veselje rojeno
le v podarjajoči se ljubezni. Bodimo odprti za prihode Vstalega med nas in prepoznajmo ga kakor Marija Magdalena, ki je vstalega Gospoda prepoznala takoj, ko jo je ogovoril: »'Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?' Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: 'Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.' Jezus ji je dejal: 'Marija!' Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: 'Rabuní' (kar pomeni Učitelj) « (Jn 20,15–16). Želim, da bi vstalega Jezusa, ki nas osebno nagovarja z imenom, prepoznavali tudi mi. Veselo veliko noč. Kristus je vstal!
Družinska cerkev za veliko noč. Če je le mogoče, velikonočna (blagoslovljena) jedila zaužijemo šele v nedeljo po vstajenjski maši. Zato ta obed tudi imenujemo »velikonočni zajtrk«. Potem ko vse pripravimo in postavimo na mizo, skupaj zmolimo naslednjo ali podobno molitev:
Po Gospodov blagoslov, foto: zurnal24

Molitev pri velikonočnem obedu 

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Gospod, veselimo se, da si vstal od mrtvih. Jedel si z apostoli in Marijo in jih spodbujal, naj zaupajo, verujejo in prosijo Svetega Duha.
Verujemo, da si tudi med nami. Bodi z nami še naprej in nam pošiljaj svojega Duha, da bomo dobrosrčni, polni vere, upanja in ljubezni. Ostani z nami in nas blagoslavljaj.
Oče naš …, Zdrava Marija …, V imenu Očeta …

Oznanila

  • Nedelja, 20. 3.: CVETNA NEDELJA. Iz 50,4–7; Flp 2,6–11; Lk 22,14– 23,56.13.3.
  • Ponedeljek, 21. 3.: sv. Serapion, mučenec. PONEDELJEK VELIKEGA TEDNA. Iz 42,1–7; Jn 12,1–11.
  • Torek, 22. 3.: sv. Lea, spokornica. TOREK VELIKEGA TEDNA. Iz 49,1–6; Jn 13,21–33.36–38.
  • Sreda, 23. 3.: sv. Alfonz Turibij, škof. SREDA VELIKEGA TEDNA. Iz 50,4–9a; Mt 26,14–25.
  • Četrtek, 24. 3.: sv. Katarina Švedska, redovnica. VELIKI ČETRTEK. 2 Mz 12,1–8.11–14; 1 Kor 11,23–26; Jn 13,1–15.
  • Petek, 25. 3.: Gospodovo oznanjenje. VELIKI PETEK GOSPODOVEGA TRPLJENJA.
    Iz 52,13–53,12; Heb 4,14–6; 5,7–9; Jn 18,1–19,42. 
  • Sobota, 26. 3.: sv. Evgenija, mučenka. VELIKA SOBOTA. 2 Mz 14,15–15,1; Rim 6,3–11; Lk 24,1– 12.
  • Nedelja, 27.3.: VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA. Apd 10,34a.37–43; Kol 3,1–4; Jn20,1–9. 
  • Ponedeljek, 28.3.: sv. Proterij, škof. PONEDELJEK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 2,14.22–32; Mt 28,8–15. 
  • Torek, 29. 3.: sv. Bertold, redovni ustanovitelj. TOREK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 2,36–41; Jn 20,11–18. 
  • Sreda, 30. 3.: sv. Janez Klimak, opat. SREDA V VELIKONOČNI OSMINI. Apd3,1–10; Lk 24,13–35.
  • Četrtek, 31. 3.: sv. Gvido, opat. ČETRTEK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 3,11–26; Lk 24,35–48.
  • Petek, 1. 4.: sv. Tomaž Tolentinski, misijonar. PETEK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 4,1–12; Jn 21,1–14.
  • Sobota, 2. 4.: sv. Frančišek Paolski, puščavnik. SOBOTA V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 4,13–21; Mr 16,9–15. 
  • Nedelja, 3. 4.: 2. velikonočna, BELA nedelja, nedelja BOŽJEGA USMILJENJA. Apd 5,12–16; Raz 1,9–13.17–19; Jn 20, 19–31.

Dogodki pred nami

Blagoslov jedi, foto: times.si

  • OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je  ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA. Do srede bo  molitev rožnega venca tudi ob 18.00.
  • VELIKI ČETRTEK: 9.00 KRIZMENA MAŠA, ki jo bo daroval nadškof Zore. Ob 17.00 bo maša za vse, ki ne morejo k večernim obredom. 18.30 OBREDI VELIKEGA ČETRTKA, ki jih vodi nadškof Zore: sveta maša, umivanje nog, nato bdenje z Jezusom v vrtu Getsemani. Molitvena ura je ob 21.00.
  • VELIKI PETEK: Ob 9.00 molitveno bogoslužje velikega petka. Ob 15.00 bo križev pot. Ob 18.30 bodo OBREDI VELIKEGA PETKA, ki jih bo vodil škof Šuštar: branje Božje besede, prošnje, češčenje križa, obhajilo. Sledi molitveno bdenje z Jezusom v grobu.
  • VELIKA SOBOTA: Ob 6.30 bo blagoslov ognja med stolnico in škofijo. Ob 9.00 Blagoslov jedi,moli tveno bogoslužje velike sobote. Od 12.00 do 18.00 bo vsako polno uro blagoslov velikonočnih jedil. Ob 17.15 bodo večernice velike sobote, ki jih bo vodil škof Šuš
    tar. Ob 20.00 bo VELIKONOČNA VIGILIJA, ki jo bo vodil nadškof Zore: slavje luči, besedno bogoslužje, podelitev zakramentov katehumenom, evharistija.
  • VELIKA NOČ: Ob 8.30 bo VSTAJENSKA SVETA MAŠA, ki jo bo vodil nadškof  Zore: aleluja pri Božjem grobu, procesija z vstalim Gospodom do glavnega oltarja, slovesna sveta maša. Ob 15.00 bo zaobljubljena protipotresna pobožnost pri Svetem Jožefu.
  • PONEDELJEK v velikonočni osmini – EMAVS: maše bodo po nedeljskem razporedu.
  • SREDA v velikonočni osmini: po večerni maši bo še kratka molitev k sv. Jožefu.
  • ČETRTEK v velikonočni osmini – ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM: Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
  • PETEK v velikonočni osmini – PRVI PETEK: ob 8.30 bo molitvena ura s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
  • SOBOTA v velikonočni osmini – PRVA SOBOTA: ob 8.30 bo fatimska pobožnost in sveta maša, ki jo bo vodil upokojeni nadškof Alojz Uran. Ob 16.00 bo maša za domovino. 
  • BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA: ob 15.00 bo ura BOŽEJGAUSMILJENJA, nato sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Zore.
    Informacije so na voljo tudi na spletnem naslovu
    www.stolnica.com/
Quaglio, Kristus je šel v predpekel, foto JoPl

Misel tedna

Papež Frančišek o zlu in trpljenju: »Jezus nas uči, da tistemu, ki se izroči Gospodu, ki je Pastir, ne manjka ničesar. Četudi hodi po temni dolini, ve, da je zlo le 'zlo tistega trenutka'. Dokončnega zla ni, kajti Gospod je 'z menoj': 'Tvoja palica in tvoja gorjača sta mi v tolažbo.' Milost, za katero moramo
prositi, /…/ je torej: 'Gospod, nauči me izročiti se v Tvoje roke, izročiti se Tvojemu vodstvu, tudi v težkih trenutkih, v temnih trenutkih, v trenutku smrti'.«

Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/03/14/


TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.

joze.plut@rkc.si / 031-673-111
www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar